Zakaj bi morali šolanje biti plačljivo

V Sloveniji se lahko tako kot v večini evropskih držav pohvalimo z brezplačnim visokošolskim izobraževanjem. Ameriški demokrati Evropo izpostavljajo kot super sistem, ki ga želijo implementirati. Vendar se moramo vprašati, ali je brezplačno izobraževanje res tako produktivno, kot vsi pravijo ali je celo kontraproduktivno. Čeprav nam ves čas govorijo, da je brezplačno izobraževanje naša največja prednost, je treba priznati, da je ravno to njegova največja slabost, če mi ne verjamete, berite dalje.

Bom začel kar pri tem, kolikšen odstotek študentov uspešno zaključi študij in v kolikšnem času. Za leto 2020 so podatki takšni:

Stopnja dokončanja izobraževanja se je v letu 2020 pri rednih študentih posameznih vrst terciarnega izobraževanja precej razlikovala. Nižja je bila pri bolj poklicno oz. strokovno usmerjenih študijskih programih. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati manj kot tretjini vpisanih študentov (31,3 %), visokošolsko strokovno izobraževanje pa nekoliko večjemu deležu študentov, 41 %. Študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja so študij uspešno končali v večji meri – uspešno sta ga zaključili dve tretjini študentov (66,7 %). Najuspešnejši pa so bili študenti enovitega magistrskega študija, študij jih je uspešno zaključilo 81 %.

Vir: SURS(Eksperimentalna statistika: Stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja, Slovenija, 2020)

Vir: SURS(Eksperimentalna statistika: Stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja, Slovenija, 2020)

Zanimivo je videti, koliko študentov študija ne zaključi v predvidenem času, ampak za dokončanje študija potrebuje več kot tri leta po predvidenem roku. Če pogledamo na primeru, magistrsko stopnjo zaključi šolanje v predvidenem roku samo polovica, druga polovica pa izobraževanje zaključi komaj v 3 letih po predvidenem roku. Tukaj pa imam še tabelo, ki kaže kolikšen odstotek študentov je diplomiralo, diplomiralo na drugem področju, diplomiralo na drugi vrsti izobraževanja, še študirajo in koliko jih je študij opustilo 3 leta po predvidenem koncu šolanja. Za večjo poštenost pa tabela prikazuje uspeh po posameznem področju. Najbolj so bili uspešni na področju izobraževalne znanosti in izobraževanju učiteljev in sicer z 80% uspešnostjo pri končanju šolanja, najmanj pa so študenti bili uspešni na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Če npr primerjamo uspešnost med dijaki s splošno vs strokovno izobrazbo, vidimo da so rezultati dijakov s splošno izobrazbo sicer boljši, ne pa za veliko. Če pogledamo visokošolsko strokovno izobraževanje, je šolanje uspešno zaključilo 39 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo in približno 56 % študentov s srednjo splošno izobrazbo. Na področju univerzitetnega izobraževanja je študij uspešno zaključilo 53% študentov s srednjo strokovno izobrazbo in 69% študentov s srednjo splošno izobrazbo.

Vir: SURS(Eksperimentalna statistika: Stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja, Slovenija, 2020)

Zakaj je vse to pomembno?

Pomembni je iz več razlogov, a najpomembnejši je, da vsi mi plačujemo za neuspehe in lenobo tistih, ki neuspešno končajo šolanje ali ga sploh ne zaključijo, kljub večletnemu šolanju na fakulteti. Vprašati se moramo, koliko denarja država nameni za izobraževanje.

Surs pravi:

“Skupni izdatki za izobraževalne ustanove (javni, zasebni, mednarodni) so znašali 2.975 milijonov EUR (5,7 % BDP). Na letni ravni so se nominalno zvišali za 10,3 %, preračunani na udeleženca izobraževanja pa za 8,8 %”

Vir: Surs(Izdatki za formalno izobraževanje, 2021)

Vir: Surs(Izdatki za formalno izobraževanje, 2021)

Seveda celoten znesek ni namenjen visokošolskemu izobraževanju. Ko pa denar razdelimo glede na stopnjo izobraževanja, vidimo, da terciarno izobraževanje predstavlja le petino celotnega denarja, namenjenega za šolstvo.

Vendar pa je, če primerjamo stroške »per capita« oziroma na študenta, slika povsem drugačna. Najcenejše je višje strokovno izobraževanje, ki stane približno 4.400 evrov na leto, sledi srednješolsko izobraževanje s stroški približno 6.000 evrov na leto, osnovnošolsko in predšolsko izobraževanje pa oboje stane približno 6.500–7.000 evrov na leto. Najdražje je visokošolsko izobraževanje, ki stane skoraj 11.000 evrov na leto.

Vir: Surs(Izdatki za formalno izobraževanje, 2021)

Zakaj pride do takih rezultatov?

Po mojem mnenju obstaja več razlogov za takšne rezultate. Prvič, vzrok delno tiči v mentaliteti, povezani z izobraževanjem. Mnogi študija ne jemljejo dovolj resno, ampak ga vidijo kot obdobje v življenju, ko se lahko zabavajo in uživajo, ne da bi se veliko trudili. Glavni razlog za neuspeh pa se skriva v primarni prednosti slovenskega šolskega sistema: brezplačnost in pomanjkanje resnih posledic. Ne glede na to, ali padeš letnik, študij končaš več let po predvidenem roku ali pa ga sploh ne končaš, ni nobenih resnih posledic s strani države. Morda boš deležen nekaj negativnih pogledov, a to je vse. Neuspeh v šoli te ne bo prizadel finančno. Če bi imel finančne posledice ob prenehanju izobraževanja, na primer v obliki plačila določenega odstotka stroškov izobraževanja, bi veliko več študentov resno pristopilo k šolanju, kar bi privedlo do popolnoma drugačnih rezultatov. Seveda tisti, ki že tako ali tako nimajo namena dokončati šolanja, sploh tega ne bi nameravali, kar bi pustilo prostor tistim, ki imajo resne namene

Zato bi moralo biti izobraževanje plačljivo, v razumnih mejah normale in seveda šele ob začetku srednje šole. Predlagal bi, da vsi ki so na srednji šoli, fakulteti ali univerzi itd. plačajo 10 % stroškov izobraževanja. Na primer, če dijak obiskuje srednjo šolo z letnimi stroški izobraževanja 5900 evrov, plača 10 %, to je 590 evrov; podobno, če se študent vpiše na univerzo s stroški izobraževanja 11.000 evrov, plača 10 %, to je 1.100 evrov. Vse te odmene bi veljale za vse dijake v SŠ. Dodatno uvedel odmeno za vse gimnaziske maturante,ki šolanja nimajo namena nadaljevati ali ga ne zaključijo, saj je celoten namen gimnazije ta, da dijaka pripravi za študij.

Zakaj torej šolnine?

Če bi dijaki oziroma študentje morali šolanje delno plačati tudi sami, bi le-to tudi bolj spoštovali in v veliki večini primerov tudi bolj zavzeto študirali ter bi bil končni rezultat popolnoma drugačen kot je sedaj. Tistim, ki zaostajajo ali se odločijo opustiti šolanje, pa bi morali pokriti celoten strošek njihovega nedokončanega šolanja.

Menim, da bi bilo plačljivo izobraževanje v razumni meri koristno tako za posameznika kot za državo in bi spodbudilo študente k večji zavzetosti pri študiju. Finančna odgovornost bi pripomogla k večji uspešnosti in boljšim rezultatom. Vsekakor pa je ta tema tako obsežna, da bi jo lahko še veliko bolj obsežno razdelal.