VPLIV BREZPLAČNEGA ŠOLSTVA NA AKADEMSKI USPEH, IZBIRO ŠOL IN SPLOŠNO KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA

Izobrazba je čudovita stvar, navadnemu posamezniku omogoča pridobivanje novih znanj, skozi katera postane na trgu bolj konkurenčen, otrokom iz revnejših družin, da imajo enake možnosti za uspeh v družbi kot njihovi sovrstniki iz boljših zaledij. Izobrazba povečuje ekonomsko mobilnost posameznikov in jim daje možnost, da dosegajo višje status in boljše življenje v družbi.

Ravno iz teh razlogov moderne države svojim državljanom omogočajo dostop do neposredno brezplačnega izobraževanja. 

Moja raziskovalna naloga se osredotoča ravno na to, kako brezplačnost vpliva na akademski uspeh, izbiro šole in na splošno kakovost izobraževanja. V tem blogu vam bom na kratko predstavil mojo raziskovalno nalogo in njene ugotovitve. 

Človeški kapital in izobraževanje 

Človeški kapital opredeljujemo kot skupek znanj, veščin, kompetenc in izkušenj, ki jih posamezniki pridobijo skozi izobraževanje in usposabljanje. Z večjim naborom znanja se posamezniki lažje vključijo na trg dela, dosežejo višje plače in prispevajo k gospodarski rasti ter inovacijam. Z vidika ekonomistov, kot sta Theodore Schultz in Gary Becker, so naložbe v človeški kapital enako pomembne kot naložbe v fizični kapital (npr. stroji in infrastruktura).

Vpliv brezplačnosti na povpraševanje 

Glavno vodilo potrošnika je cena – ko cena ne obstaja, se njegovo vedenje bistveno spremeni. Subvencije ali popolna "brezplačnost" umetno znižujejo ceno, ki jo plača končni uporabnik. V izobraževanju, kjer država krije stroške, študenti niso neposredno izpostavljeni realnim cenovnim signalom, kar vodi do povečanja povpraševanja. Vendar pa, ker potrošniki ne upoštevajo vseh stroškov, pride do odklonov od tržnega ravnotežja, kar vpliva na naslednje obnašanje v sistemu: 

• Daljša doba študija: Študent, ki ne čuti stroškov ponavljanja letnika, je manj motiviran, kar dokazano vodi do podaljšanega študijskega obdobja. 

• Manj skrbi glede kakovosti: Ko ni neposrednega finančnega tveganja, se manj pozornosti namenja izbiri kakovostnejših programov.

Brezplačnost tako prinaša dvojne težave: moralno tveganje in neugoden izbor, saj študenti ne čutijo pritiska za racionalno odločanje glede svoje izobraževalne poti.

Moralno tveganje in neugoden izbor v brezplačnem sistemu 

Subvencioniranje oziroma brezplačnost vodi do moralnega tveganja, kjer posameznik poveča svojo izpostavljenost tveganju, ker ne nosi vseh stroškov. Tako kot lastnik avtomobila brez dodatnega zavarovanja bolj pazljivo parkira, študenti, ki ne čutijo neposrednih stroškov, ne tehtajo, ali je izbrana smer ekonomsko smiselna ali ali naj študij zaključi pravočasno. Državna subvencija zamegli dejanske stroške dodatnih let in pogostih menjav programov, kar privede do manj racionalnega obnašanja – študenti podaljšujejo študij, pogosto menjajo programe ali se vpišejo zgolj zaradi odlašanja vstopa na trg dela.

Poleg moralnega tveganja se pojavi tudi neugoden izbor, kjer se v shemo včlanijo v večjem številu tudi tisti, ki niso resnično zainteresirani za izobraževanje, ampak želijo odlašati z vstopom na trg dela. Posledično se stroški podaljšanega študija prenašajo na družbo.

Državno upravljanje in posledice na kakovost izobraževanja 

Do sedaj sem se osredotočal izključno na to, kako »brezplačnost« vpliva na potrošnika, del raziskovalne naloge pa raziskuje, kako državno upravljanje šolstva vpliva na njegovo kakovost.

Državno financirano in upravljano izobraževanje je  zasnovano na centraliziranem modelu, kjer država oblikuje učne programe, financira institucije in postavlja pogoje. Vendar pa ta model prinaša več težav: 

Ker šolnin ni in so neposredni cenovni signali odsotni, se med izobraževalnimi ustanovami ne razvije naravna konkurenca, ki bi jih silila v stalne inovacije, posodobitve učnih programov in izboljšanje pedagoških metod. 

Centralizirano oblikovanje učne snovi vodi do počasnejše posodobitve učbenikov in učnih načrtov, kar negativno vpliva na prilagodljivost sistema hitrim spremembam na trgu dela. 

Državno upravljanje prenaša stroške neuspeha in neoptimalnih odločitev na družbo kot celoto. Če študenti zaradi odsotnosti finančnega pritiska podaljšujejo študij ali izberejo manj donosne programe, stroške krijejo vsi davkoplačevalci. 

Študija CREDO 

Študija CREDO, ki je zajela podatke iz 31 zveznih držav, Washingtona D.C. in New Yorka, primerja učence čarterskih (zasebnih) šol z demografsko in akademsko primerljivimi vrstniki v tradicionalnih javnih šolah. Ključne ugotovitve so: 

• Učenci v čarterskih šolah dosežejo v povprečju med 6 in 16 dodatnimi dni napredka na leto – 6 dni v matematiki in 16 dni v branju.  

  
  

  

  
  

• Pomembna ugotovitev je tudi, da čarterske šole prejemajo približno 30 % manj financiranja kot javne šole, a kljub temu dosegajo boljše rezultate. To kaže, da konkurenčen in manj centraliziran sistem lahko privede do večje učinkovitosti in inovativnosti. 

  
  

  

  
  

Te ugotovitve kažejo, da sistem, kjer je prisotna konkurenca, spodbuja izboljšave, medtem ko centraliziran in brezplačen model brez jasnih cenovnih signalov vodi v stagnacijo.

Italijanska študija: Vpliv šolnin na čas zaključka študija 

V študiji sem analiziral ugotovitve italijanske študije, ki se osredotoča na vpliv nadaljevalne šolnine na čas zaključka študija.

Rezultati kažejo, da je povišanje šolnine v četrtem letu statistično značilno zmanjšalo verjetnost, da bo študent diplomiral pozneje od predvidenega  roka. Natančneje, povišanje za 1000 evrov je to verjetnost znižalo za okoli 6,1 % glede na izhodiščno vrednost, po kateri je bilo kar 80 % študentov poznih diplomantov. 

Študija CREDO in italijanska raziskava nakazujeta, kako lahko konkurenčne in finančno drugače zastavljene izobraževalne ureditve izboljšajo rezultate. Čarterske šole, ki jih obravnava CREDO, prejmejo manj sredstev kot javne, a kljub temu dosežejo višjo stopnjo napredka pri učencih. Italijanska študija pa nazorno dokazuje, da povišanje šolnin v zadnjem letu študija študente spodbuja k hitrejšemu zaključku in večjemu učnemu naporu. Obe študiji potrjujeta, da so finančne spodbude in konkurenčnost ključen dejavnik pri dvigu kakovosti in učinkovitosti izobraževanja, kar lahko služi kot smernica tudi pri oblikovanju oziroma izboljševanju naših domačih izobraževalnih politik.

Sklep 

Izobrazba posameznikom omogoča pridobivanje znanj in jim omogoča, da postajajo konkurenčnejši na trgu, odpira jim možnosti za socialno mobilnost, predvsem za otroke iz revnejših družin. V sodobnih državah je sistem centraliziran in brezplačen, kar se na prvi pogled zdi pozitivno, a prinaša tudi skrite težave.

Odsotnost finančnih posledic vpliva na podaljšan študijski čas, saj študenti ne čutijo pritiska, da bi tehtali ekonomsko smiselnost izbrane smeri ali pravočasnega zaključka študija. Prav tako pomanjkanje cenovnih signalov vpliva na izbiro šole, saj se odločajo predvsem na podlagi osebnih interesov, kar vodi v neučinkovito rabo virov. 

Državno upravljanje in pomanjkanje konkurence dodatno znižujeta kakovost izobraževanja, saj državni sistem omejuje svobodo izbire in vzpostavlja monopol nad formalnim izobraževanjem. Država preko davkoplačevalcev omogoča brezplačen dostop, a posamezniki pogosto ne prevzamejo ustrezne odgovornosti, kar prispeva k slabši učinkovitosti.

Namen te raziskave ni preoblikovati brezplačnega sistema v plačljivega, temveč pokazati, da trenutni sistem temelji na neustreznih spodbudah in pomanjkanju sankcij. Tukaj je nekaj ukrepov, ki bi jih lahko država sprejela, da bi izboljšala izobraževalni sistem 

• Uvesti delno kritje šolnine za tiste, ki študija ne zaključijo v predvidenem roku. 

• Zahtevati vračilo vseh stroškov od tistih, ki izobraževanja sploh ne dokončajo. 

• Zvišati spodbude (npr. štipendije) za študente z višjimi dosežki. 

• Uvesti vavčerje, ki bi zasebnim institucijam omogočili večjo vključenost v izobraževalni sistem. 

Ker je ta blog samo kratka predstavitev raziskovalne naloge in ne zajema vsega, prav tako je vse  zelo kratko napisano, vam predlagam da preberete celotno raziskovalno nalogo. V prihodnosti nameravam napisati še blog v katerem bolj podrobno razdelam ukrepe, ki bi jih lahko država sprejela 

Kaj menite vi? 

Ali se strinjate, da bi moral izobraževalni sistem postaviti kazni, spodbude in spodbujati večjo konkurenco med šolami? Kako bi po vašem mnenju uvedba finančnih spodbud in sankcij vplivala na kakovost in učinkovitost izobraževanja? Veselim se vaših mnenj in komentarjev! Prav tako vas iskreno prosim, da objavo delite na socialnih omrežji, saj sem v to raziskovalno nalogo vložil ogromno časa. 

Raziskovalna naloga

SŠ_ekonomija_Vpliv brezplačnega šolstva na akademski uspeh, izbiro šol in splošno kakovost.

Download • 5.62MB