Se Trump moti o carinah?

V politiki pogosto poslušamo o carinah. Nazadnje so bile v središču pozornosti zaradi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Trump je velik zagovornik carin, ena njegovih ključnih predvolilnih obljub pa je bila uvedba splošnih carin na uvoze. Vendar pa se ob tem poraja vprašanje: kaj so carine, kako delujejo in ali povzročijo več škode kot koristi? 

Kaj so carine 

Preden se poglobimo v to, zakaj so carine škodljive, moramo razumeti, kaj sploh so. Presenetljivo veliko ljudi tega ne ve. Carina je v osnovi davek na uvoženo ali izvoženo blago. 

Recimo, da neka država uvaža pšenico. Ker želi zaščititi svoje kmete, uvede uvozno carino v višini 30 % na vso uvoženo moko. 

Če moka iz tujine stane 50 centov na kilogram, domača pa 60 centov, domači kmeti ne morejo konkurirati tujim. Državo prisilijo, da uvede carino, ki dvigne ceno uvožene moke na 65 centov za kilogram. Posledično postane domača moka »cenejša«. 

Tu pa pridemo do prve napake pri razumevanju carin: carine ne plača tuji proizvajalec, temveč končni kupec. 

V primeru pšenice mora kupec po uvedbi carine za uvoženo moko plačati 15 centov več. Tudi če kupi domačo moko, plača več kot prej, poleg tega domači proizvajalci pogosto dvignejo cene, po uvedbi carin. 

Kaj je Trump rekel o carinah 

Trump je v enem od svojih govorov dejal, da namerava uvesti splošne carine od 10 do 20 % na ves uvoz, z dodatnimi carinami od 60 % do 100 % za blago, pripeljano s Kitajske.  

Carine subvencionirajo neproduktivne industrije in jemljejo vire produktivnim (primerjalna prednost in oportunitetni stroški), ter ovirajo konkurenco in inovacije. 

Angleški ekonomist David Ricardo je uvedel koncept primerjalne prednosti, ki poudarja, da so države pri proizvodnji določenih dobrin bolj učinkovite kot pri proizvodnji drugih. Na primer, če država z enakimi viri proizvede več določenega blaga kot druga država, ima pri tem blagu absolutno prednost. 

Denimo, da država A z določenimi viri proizvede 10 enot blaga, medtem ko država B proizvede le 5 enot. V tem primeru ima država A absolutno prednost pri proizvodnji tega blaga. Če pa država B z istimi viri proizvede 10 enot pšenice, medtem ko država A doseže le 5 enot, ima država B absolutno prednost pri proizvodnji pšenice. 

Učinek carin in neučinkovita razporeditev virov 

Ko država uvede carine, s tem umetno zviša cene tujih dobrin in izboljša konkurenčnost domače industrije. Posledično se domača proizvodnja lahko poveča, vendar to prinaša višje stroške za potrošnike. 

Zaščita domače industrije ima oportunitetne stroške, saj pomeni izgubo priložnosti, ki bi jo država lahko izkoristila z usmerjanjem virov v proizvodnjo, kjer je najbolj učinkovita. Če se vrnemo na primer: zakaj bi država B porabljala vire za proizvodnjo blaga, pri katerem je manj produktivna od države A, če bi lahko te vire namenila proizvodnji pšenice, kjer ima jasno prednost? 

Slovenske banane 

Kaj točno mislim s tem, da carine umetno naredijo domačo industrijo profitabilno? 

Recimo, da se slovenski politiki bojijo tega, da bi Brazilija prepovedala izvoz banan v Slovenijo. Če bi se to zgodilo, bi Slovenija ostala brez banan. Z namenom da naredijo Slovenijo samozadostno pri proizvodnji banan, uvedejo 5000% carino na uvoz tujih banan. Banane, ki so prej stale 1,5 evra na kg, sedaj stanejo 75 evrov na kg. Slovenski podjetniki zagledajo priložnost in postavijo rastlinjake banan, proizvodnja kg banan iz tega rastlinjaka stane 50 evrov na kg. Sedaj so slovenske banane “cenejše”, kot uvožene, poleg tega pa je Slovenija postala samozadostna pri proizvodnji banan. Ampak ali je uporab surovin, dela in denarja smiselna ali bi ti viri bili bolje uporabljeni drugje. 

Poleg tega carine ščitijo domače industrije pred konkurenco, s tem pa zmanjšujejo inovativnost, saj podjetja ne rabijo tako hitro inovirati, da bi ostala konkurenčna. 

Trgovinski primanjkljaji, presežki in bilanca – kaj pomenijo? 

• Trgovinski primanjkljaj: država uvozi več, kot izvozi. 

• Trgovinski presežek: država izvozi več, kot uvozi. 

• Trgovinska bilanca: prikazuje razmerje med uvozom in izvozom države.

Donald Trump pogosto opozarja na "nevarnosti" velikega trgovinskega primanjkljaja ZDA, vendar trgovski primanjkljaji ne odražajo nujno gospodarske moči ali šibkosti države. 

Ko neka država izvozi več v ZDA, v zameno prejme ameriške dolarje, s katerimi lahko stori eno od naslednjih treh stvari: 

1. Kupijo izdelke in storitve iz ZDA – če so ti izdelki dražji, jih države raje ne kupijo. 

2. Prodajo ameriške dolarje – to zniža vrednost dolarja, zaradi česar postanejo ameriški izdelki cenejši in bolj konkurenčni. 

3. Investirajo dolarje nazaj v ZDA – to krepi ameriško gospodarstvo in spodbuja rast. 

   
   

Dolarji tako ali tako na nek način najdejo pot nazaj v ZDA. 

Enostranska prosta trgovina 

Kaj pa enostranska prosta trgovina? Ali lahko dovolimo, da ena država k nam izvaža brez carin, mi pa ne smemo prosto izvažati k njim? 

Kljub temu, da se sprva zdi,  da enostranska prosta trgovina koristi samo državi, ki izvaža v državo brez carin, temu ni tako. 

S tem ko država ukine carine, pa četudi enostransko, potrošnikom omogoči dostop do večje ponudbe izdelkov po nižjih cenah, kar koristi potrošnikom, seveda pa škodi neučinkoviti industriji. 

Poleg tega pa se viri razporejajo učinkoviteje kot bi se drugače, kar vodi do proizvodnje več izdelkov z enako količino virov. 

Enostranska prosta trgovina torej ni slabost, temveč je dobra, saj povečuje produktivnost, hkrati povečuje tudi kupno moč potrošnika in koristi ne glede na ravnanje drugih držav. 

Svoboden, da izbereš 

Moj največji problem s carinami je, da omejujejo posameznikovo svobodo. Odločitev vsakega posameznika je, da porabi denar tam, kjer želi, pa tudi če to ni pri domačih podjetjih. Domača podjetja nimajo nič večje pravice do posameznikovega denarja kot tuja. Denar na trgu ni podarjen, temveč je prislužen z boljšim produktom in/ali nižjimi cenami. Zakaj bi posameznik moral kupovati slabši in/ali dražji produkt, če lahko kupuje boljšega tujega in/ali po nižji ceni. 

Prosto kupovati izdelke, ki jih želite, je oblika neposredne demokracije,  Vsak dan na milijarde potrošnikov odloča, katero podjetje naj posluje in katero ne. Če podjetje ni sposobno brez državne pomoči ostajati konkurenčno, si denarja potrošnika pač ne zasluži. 

Carine za zaščito  

Adam Smith, oče kapitalizma, tudi sam ni podpiral carin, edino v enem primeru  zaščite nacionalne industrije. In tukaj se z njim strinjam, no vsaj delno. 

Za veliko državo kot je  ZDA je smiselno postaviti carine za industrije, ki so pomembne za nacionalno varnost.  

Čeprav s tem, ko država varuje industrijo, s tem zmanjša inovativnost in zviša cene tega, kar ščiti. Poleg tega pa daje moč vojaško industrijskemu kompleksu. 

Seveda pa se država brez orožja ne more braniti. Carine so rešitev, pa čeprav slaba. Lahko pa dodam, da z globalizacijo države na splošno postajajo bolj odvisne ena od druge, kar pa zmanjšuje verjetnost za večje globalne konflikte. Ne verjamem, da bi si Kitajska in ZDA lahko privoščili globalen konflikt ena z drugo, saj sta obe države preveč odvisni druga od druge in tudi ne vidim razloga, zakaj bi ta konflikt bil potreben.

Ne obstaja ena država na svetu, ki bi bila sposobna proizvesti vse, kar porabi, tako da vedno obstaja riziko, da neka država preneha izvažati stvari k nam. 

Carine kot nadomestilo dohodnini 

Trump bi rad z carinami nadomestil dohodnino. Ali je to smiselno? 

ZDA z dohodnino trenutno pobere 2,49 trilijarde $ na leto, dohodnina predstavlja 49% državnih prihodkov. Vse skupaj pa ZDA pobere okoli 5 trilijard $ na leto.  

Lani so Zda porabile 6,75 trilijard $. Kar pomeni, da so imeli 1,75 trilijardni primankljaj. 

Recimo, da Trump ukine dohodnino in uvede splošne carine od 10 do 20 % na ves uvoz, z dodatnimi carinami od 60 % do 100 % za blago, pripeljano s Kitajske. 

Zda uvozi 3 trilijarde $ blaga na leto, s tem predlogom, bi ZDA pobrala med 550 milijard in 1 triljardo $ na leto, to je znatno manj kot pobere trenutno. Ne razumite me narobe, podpiram nižje davke, vendar samo če poraba države sledi nižanju davkov.  

Največji problem pri tej ideji pa sploh ni izguba prihodkov države, ampak kako carine vplivajo na populacijo v primerjavi z dohodnino. 

Dohodnina je progresivna, to pomeni, da več zaslužiš več plačaš, ne samo absolutno ampak tudi procentualno. Npr. če nekdo zasluži 10$ plača 1$ državi, kar predstavlja 10% njegovega dohodka, nekdo ki pa zasluži 100$ pa plača 25$, kar je absolutno več, pa tudi procentualno, saj to predstavlja 25% njegove plače in tako dalje (primer je čisto izmišljen, samo pokazati sem želel kako progresivna obdavčitev deluje). 

V primeru, da se dohodnina ukine, progresivnost odstranimo in vsak je naenkrat obdavčen po enaki stopnji. Problem je, da bi tisti, ki zaslužijo najmanj, v tem primeru plačali več kot plačajo sedaj, medtem ko bi najbogatejši plačali veliko manj, seveda procentualno, absolutno bodo vedno plačali več. 

To je ravno v nasprotju s tem, kar je Trump obljubil Američanom. Z carinami bi cene samo dvignil in otežil življenje navadnemu Američanu. 

Boljši predlog kot zamenjava dohodnine z carinami, je da se dohodnina samo zniža. Osebno bi predlagal, da se dohodnina na spodnjih 50% zaslužkarjev ukine, ker že tako ali tako ne plačajo nič, % gledano prispevajo samo 2,3% celotnih prihodkov od dohodnine. Seveda dohodnine še ne bi takoj nižal, za najboljše zaslužkarje, to bi storil takrat, ko bi dosegel balanciran proračun. 

Kaj pa če ne carine? 

ZDA se naj raje kot z uvajanjem carin in ščitenjem neučinkovitih industrij ukvarja z debirokratizacijo in zmanjšanjem nepotrebnih regulacij, ker samo s tem lahko resnično doseže višjo učinkovitost svojih podjetji. 

Zaključek 

Carine ne varujejo in ne koristijo nikomer, čeprav tudi to ni popolnoma res. Carine varujejo, in to zelo dobro,  potrošnika varuje pred eno stvarjo, varujejo ga pred nizkimi cenami.

Carine varujejo interese majhne skupine neučinkovitih tovarn, na račun velike skupine potrošnikov, ki so namesto, da bi kupovali cenejše izdelke, prisiljeni kupovati izdelke po višji ceni. 

Pravica vsakega posameznika je, da sam odloča, komu bo dal svoj denar in če zahteva cenejši in boljši tuj produkt, naj je temu tako. Domača podjetja se morajo za denar potrošnika boriti na prostem trgu, če tega niso sposobna, pa jih noben ne sili k nadaljnemu poslovanju. 

Če ste uživali v branju in se strinjate z napisanim, pa tudi če se ne, vas lepo prosim, da blog delite naprej. Saj samo z vašo pomočjo lahko dosežem več ljudi.

Hvala vam!

Oskar Volčanšek