Prvi maj, izkoriščanje delavcev in ali je minimalna plača sploh potrebna?

Včeraj je bil prvi maj ali praznik dela. Dva pojma, ki sta skoraj neločljivo povezana s tem praznikom sta besedi izkoriščanje in minimalna plača. Večinoma se uporabljata v kontekstu izkoriščanja in zaščite delavcev, ampak nikoli se noben ne vpraša ali in koliko se delavce dejansko izkorišča in ali je minimalna plača sploh potrebna. 

Slovar Slovenskega knjižnega jezika besedo eksploatacija oz. Izkoriščanje razloži kot: 

“dajanje komu premajhnega povračila za delo, ki ga opravlja” 

To je v osnovi napačno, saj ta trditev/definicija lahko drži samo v primeru, da je delavec prisiljen v delo, ampak v 99.9% delavec prostovoljno opravlja neko delo. 

Protiargument bi lahko bil “saj delavec nima izbire, da ne bi delal, drugače bo stradal.” Ta argument ne drži, saj to pomeni, da je slednji scenarij slabši oz. kako si lahko izkoriščan, če si v slednjem primeru na slabšem? 

Glavni argument za minimalno plačo je, da naj bi minimalna plača delavcu zagotovila minimalen življenjski standard in ga hkrati branila pred “izkoriščanjem.” Izkoriščan ne more biti, če delo prostovolno opravlja. 

Ampak delovno mesto in s tem tudi plačilo ne obstaja zato, ker delavec potrebuje plačo za preživetje, ampak zato ker je potreba po tem, da je neko delo opravljeno. Zato minimalna plača ne bi smela temeljiti na tem, kaj delavec potrebuje za življenje, ampak na tem, koliko je posamezno delo vredno. 

V tržnem gospodarstvu se cene tako kot plače oblikujejo na podlagi “ponudbe in povpraševanja.” Ponudba je torej koliko produktov, storitev ali delavcev je na trgu, povpraševanje pa je koliko produktov, storitev ali dela ljudje želijo ali potrebujejo. Če ponudba preseže povpraševanje, bo cena nižja, če pa povpraševanje preseže ponudbo, pa bo cena visoka, ker je povpraševanje veliko, ponudba pa omejena. 

Kakšne so posledice minimalna plače 

Ko se minimalna plača zviša, se lahko zgodi več stvari. Ob zvišanju min. plače produktivnost delavca ostane enaka, zato mora delodajalec zvišati cene, da nadomesti izgubljeno produktivnost in s tem izniči efekt minimalne plače. Drugič, delodajalec lahko  delovno mesto avtomatizira, tako da delavca nadomesti z robotom, tako kot to npr. počne Mcdonald’s. Tretjič, delodajalec cen ne more zvišati in/ali delovnega mesta avtomatizirati, zato dejavnost zapre in kupci ostanejo brez produkta, delavec pa brez zaposlitve. 

Za na konec imam vprašanje za vas. Na trgu se oblikujejo skoraj vse cene produktov, storitev in tudi vse plače, razen minimalne in plače v javnem sektorju in edina stvar, ki je trg ni sposoben določiti, je vrednost dela, ko govorimo o minimalni plači.