Od nebes do razprodajne police: Kako je Prime padel iz 12 eur na 0,30 eur na steklenico. In kako lahko to povežemo s ponudbo in povpraševanjem.

Spomladi leta 2023 sem bil v Angliji in za steklenico Prima odštel 10 funtov oz. 12 Eur. Ko je Prime par mesecev kasneje prišel v Slovenijo, sem z mlajšima bratoma šel v trgovino in kupil plastenko za 6 EUR, danes pa ena plastenka Prima v Mercatorju stane pičlih 0,30 centov. 

Kaj se je zgodilo? 

Da bi razložili, zakaj se je cena Prima tako drastično spremenila, moram najprej razložiti eno od osnov v ekonomiji, koncept ponudbe in povpraševanja. 

Ponudba in povpraševanje in kako se cene oblikujejo na trgu na primeru “Prime” 

Kako potrošniki reagirajo na spremembe cen in dohodkov ter kako določajo svoje preference? 

Substitucijski učinek 

Substitucijski učinek pravi, da ko cena enega produkta pade, ljudje kupijo več tega produkta, ker z njim nadomestijo druge produkte, ki so posledično relativno dražje. Na primer, namesto da bi kupili dražje kapsule Ariel, se bodo ljudje zaradi znižanja cene obrnili k Persilu. Nasprotno pa, če bo cena Persila zrasla, se bo povpraševanje lahko zmanjšalo, saj bodo ljudje kupili druge primerljive izdelke, ki bodo cenejši. 

• Normalne dobrine: Ko se cena normalne dobrine zviša, bo potrošnik iskal cenejše nadomestke. Na primer, če se cena govejega mesa dvigne, bo potrošnik morda začel kupovati več svinjine. Substitucijski učinek vedno vodi do zmanjšanja povpraševanja po dobrini, katere cena se je zvišala, saj so potrošniki nagnjeni k iskanju primerljivih cenejših alternativ. 

• Inferiorne dobrine: Pri inferiornih dobrinah se povpraševanje prav tako zmanjša, ko cena naraste. Na primer, če se cena margarine zviša, bodo potrošniki začeli kupovati več masla, čeprav je dražje, ker je margarina inferiorna dobrina in bo potrošnik ob dvigu cene margarine raje prešel na nadomestek, ki si ga prej ni mogel privoščiti. 

  
  

Dohodkovni učinek 

Dohodkovni učinek nakazuje, da ko cena izdelka pade, ljudje lahko kupijo več tega izdelka, ker se njihova kupna moč poveča. Če je izdelek v akciji in stane 1 EUR na kos, boste verjetno kupili več kot prej ko, je stal npr. 2 EUR, saj z vašim denarjem lahko zdaj kupite večjo količino. Po drugi strani pa, če cena naraste, bodo ljudje kupili manj, saj se bo njihova kupna moč zmanjšala. 

Zakon padajoče mejne koristi 

Ta zakon pravi, da ko uživate več nečesa, na primer mleko, se dodatno zadovoljstvo (ali korist), ki ga dobite z vsako dodatno enoto, sčasoma zmanjša. Prvi liter npr.spiješ, drugega uporabiš za kosmiče, tretji pa stoji doma za rezervo. Torej prvi kos prinese veliko zadovoljstva, vendar pa vsak naslednji zagotavlja manj in manj koristi. 

Povpraševanje 

Povpraševanje po izdelku se zmanjšuje, ko cena raste, če vse drugo ostane nespremenjeno. Višja cena pomeni nižjo raven povpraševanja in obratno. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na povpraševanje: 

• Okusi in preference: Če študija pokaže, da pitje mleka povečuje rast pri otrocih, se bo povpraševanje po mleku povečalo, krivulja pa se bo premaknila v desno, če pa če študija pokaže, da mleko prispeva k prekomerni teži, se bo krivulja povpraševanja premaknila v levo, kar pomeni, da bodo ljudje pri vsaki ceni kupili manj mleka. 

• Število potrošnikov: Če npr. imamo v Mariboru edini salon za Porscheje na štajerskem se bo povpraševanje povečalo, saj bodo ljudje iz cele regije kupovali Porscheje v Mariboru. 

• Dohodek: To je odvisno od tega, ali je izdelek normalen ali inferioren. Za normalno dobrino, kot je maslo, povečanje dohodka poveča povpraševanje. Za inferiorno dobrino povpraševanje z večjim dohodkom upade, kot je to npr. margarina. 

• Pričakovanja: Če potrošniki pričakujejo, da bo cena nekega izdelka naslednji teden padla, bodo danes kupili manj, s čimer se bo zmanjšalo trenutno povpraševanje. Če pričakujejo, da bo cena narasla, bodo danes kupili več, kar bo povečalo trenutno povpraševanje (najbolj očitno je ta učinek viden v primeru spremembe cen goriva, saj ko je napovedan dvig cen bencina, vsi pohitijo in napolnijo avto, ko pa napovejo spust cen npr. naslednji teden). 

  
  

Ponudba 

Ko cena izdelka naraste, se količina ponudbe prav tako poveča, saj višje cene spodbujajo proizvajalce, da proizvajajo več tega izdelka, da bi zaslužili več dobička.  

Tudi na ponudbo vplivajo različni dejavniki: 

• Število proizvajalcev: Povečanje števila podjetij, ki proizvajajo nek izdelek, bo povečalo ponudbo tega izdelka. 

• Tehnologija: Napredek v tehnologiji, kot je bil npr. Tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov, bo povečal ponudbo avtomobil, saj bo proizvodnja cenejša, hitrejša in bolj učinkovita. 

• Vladna vpletenost: Subvencije bodo premaknile krivuljo ponudbe v desno, in izdelek naredili cenejši, medtem ko bodo novi davki krivuljo premaknili v levo, in bodo izdelek naredili dražji. 

• Pričakovanja: Če proizvajalci pričakujejo, da bodo od nekega izdelka v prihodnosti ustvarili več dobička, bodo morda zdaj zadržali ponudbo in pozneje proizvedli več. 

  
  

Ponudba in povpraševanje in tržno ravnovesje 

Če ponudbo in povpraševanje združimo dobimo graf in točka, kjer se krivulja ponudbe in krivulja povpraševanja sekata, se imenuje tržna ravnotežna cena. Na primer, če je cena nekega izdelka 2 dolarja, in se povpraševanje in ponudba ujemata, je to tržno ravnovesje. Vendar, če cena naraste na 4 dolarje, bo prišlo do presežka, ker bo količina ponudbe presegla povpraševanje. Nasprotno, če cena pade na 1 dolar, bo prišlo do pomanjkanja, ker bo količina povpraševanja presegla ponudbo. 

V obeh primerih, razen če pride do vladne intervencije ali drugega nenavadnega dejavnika, se bo trg naravno popravil in se premaknil proti ravnovesju. 

Zakaj je potem cena za PRIME tako drastično padla? 

Ko sem leta 2023 kupil Prime v Angliji, se je sicer že uradno prodajal v trgovinah, a zaradi prevelikega povpraševanja in nezmožnosti zalaganja trgovin s strani proizvajalca, sem Prime kupil v enem od posredniških trgovin z redkimi sladkarijami pijačami itd... Ker so te trgovine posedovale male količine Prima in ker je bilo povpraševanje izjemno visoko, so za Prime tudi lahko zaračunavali izjemno visoke cene. 

Ko je Prime končno prišel v Slovenijo, je proizvajalec že imel višje proizvodne kapacitete, ki so lahko sledile povpraševanju. Ker pa izdelka do tedaj še ni bilo v Sloveniji in je le malo potrošnikov že poskusilo izdelek, hkrati pa so dve leti bili bombardirani s spletnim marketingom, je povpraševanje še vedno bilo izjemno, a ponudbe je hitro bilo preveč. Prime se je pojavil pri večini trgovcev na slovenskem trgu najprej Spar, Mercator, Tuš, Jager, Hofer... na koncu so ga imeli že vsi. 

Kako je potem Prime dosegel ceno 0,30 centov? 

Problem Prima ja, da je v resnici zelo slab izdelek, po večini neokusen in enostavno nepiten, ima okus po zdravilu. In ko so, kupili svoj prvi Prime in ugotovili, da od izdelka ni ničesar, razen ogromno marketinga, so Prime kupili samo zato še, da so poskusili ostale okuse, nato pa izdelka niso več kupili. Prime ni ne normalna niti inferiorna dobrina, jaz bi Prime opredelil kot luksuzno ali nekaj podobnega, zato substitucijski učinek ne velja za Prime, saj ga ljudje ne zamenjajo s cenejšo alternativo, saj se v osnovi  ni niti prijel na trgu. 

Razlog za padec povpraševanja lahko dodelimo večim dejavnikom: 

• Zakon mejne koristi- pri Primu je ta zakon kar brutalen, saj začne zelo hitro delovati že pri prvi plastenki. Ljudje so prvo steklenico kupili zaradi ogromne količine marketinga, in so zato največ koristi imeli od prve plastenke, naslednjo plastenko so kupili zaradi okusa in tretje večina ni več kupila, saj od nje niso imeli nobene koristi več. 

• Okusi in preference - kot sem to napisal že zgoraj, Prime ni dober izdelek, kar pomeni, da ko so ga potrošniki prvič poskusili in to novico razširili, so storili to, da je povpraševanje za Prime avtomatsko bili manjše pri vsaki ceni. Koristila ni niti novica, da Primov sorodni izdelek (ki ni naprodaj v Sloveniji), to je Prime energijska pijača, vsebuje prekomerne količine kofeina. Ljudje so Primovo energijsko pijačo zamenjali s to, ki je bila dejansko v prodaji, kar je še dodatno zmanjšalo povpraševanje na vsaki ceni. 

• Število potrošnikov - Prime se je začel prodajati pri 6 evrih na plastenko, pri tej ceni ga niso poskusili vsi, zato ko se je bazen potrošnikov, ki so bili pripravljeni plačati 6 evrov na plastenko izpraznil, so cene padle nižje. Enako je bilo pri naslednji ceni, ko se je bazen potrošnikov kateri so bili pripravljeni plačati npr. 4,50 evrov izpraznil, se je cena spet spustila in to se je ponavljalo, dokler cena ni padla na nivo malo dražje vode in od potrošnikov, razen nekaj tistih, ki jim je Prime dejansko všeč, ni ostalo prav dosti ljudi. V osnovi pa so potrošniki bili samo otroci, mladina in mlajši ljudje (jaz bi rekel pod 30 let), to pa pomeni, da je število potrošnikov že v osnovi bilo toliko manjše. 

  
  

• 
  

Ponudba 

Pri ponudbi pa je dejansko samo en faktor. Trgovci so naročili velike količine pijače v pričakovanju hipnega zaslužka, so se pa ušteli pri tem, da so precenili količino povpraševanja. 

Na koncu je na trgu ostalo le še malo povpraševanja, ponudbe pa še kar veliko in to je trgovce prisililo, da postavijo tako ceno, da se bodo zagotovo znebili preostalih zalog. 

Prime pa je dočakal konec svoje slave - Od nedosegljive pijače, ki so jo želeli vsi, do pijače, ki je ne želi nihče.