Tri tedne prakse na Malti

Ja, prav ste prebrali, svojo prakso sem opravljal na Malti, za povrh vsega.

Vse se je začelo nekega julijskega dne, ko sem obiskal spletno stran moje šole, ravno ko je bil objavljen razpis za Erasmus. Kaj pa je Erasmus. 

Na kratko, Erasmus je evropski program, ki dijakom omogoča izobraževanje in opravljanje prakse v tujini.  

Ker hodim na poklicno šolo, moram v drugem in tretjem letniku opraviti dvotedensko prakso. Preko Erasmusa pa to prakso lahko opravim v tujini. 

Ker bi v vsakem primeru prakso moral opraviti, sem seveda takoj pomislil, zakaj pa prakse ne bi opravil v tujini? 

Zato sem se prijavil na razpis in nekje septembra sem bil izbran, da grem na Malto. 

Delo na Malti 

Še preden smo šli na Malto sem izvedel, da delam v majhni nepremičninski agenciji, dobil sem tudi delovnik, ki je trajal od 10.00 zjutraj do 13.00 popoldan. 

P.S med tem zelo dolgim delovnikom sem imel tudi odmor. 

Ko sem prvi dan prišel v pisarno, mi je sodelavka predstavila delo, ki sem ga opravljal naslednje tri tedne. Moja naloga je bila objavljati razne nepremičnine na Facebook stran od nepremičninske agencije. Objaviti sem moral nekje med 10-15 nepremičnin na dan.  V povprečju mi je vzelo okoli 5 minut na eno objavo, vse skupaj pa nekje med 50 minut in 1 uro 30 minut.  Sodelavka me je konstantno opozarjala, da moram delati počasneje, kar me je presenetilo. Na koncu pa sem se dogovoril, da če vse opravim hitro, lahko prej grem iz pisarne. Zadnji teden sem pisarno zapuščal že po manj kot eni uri. 

Prakso sem opravljal že v lanskem letu na Portugalskem, s to razliko, da sem tam opravljal še bolj brez pomensko delo, namreč vpisoval sem stare račune v razpredelnico na računalniku, je pa res, da sem tam delal 6 ur na dan. 

Tako kot lani, pa naj se ne sliši kot da nisem hvaležen, da mi je to bilo omogočeno, se na delovnem mestu nisem naučil prav ničesar.  

No, čeprav to ni popolnoma res, naučil sem se eno stvar, katero sem mimogrede že vedel. Samo še bolj sem jo ponotranjil. 

Pa naj se sliši kot kliše, v življenju stremim za tem, da ne bom imel osem urnega delovnika. 

Ne mislim, ampak verjamem in vem, da ima vsak to možnost, da izbere kar bo v življenju počel in dosegel. Pa lahko mogoče kdo reče, vsi nimamo enakih možnost, sistem je nastrojen proti meni, to ni tako enostavno... Mnenja sem, da s tem, ko posameznik razmišlja na tak način, sam sebi odvzema  možnost odločanja, saj v os novi ne verjame, da ta možnost sploh obstaja oziroma, da je to odločitev, ki jo sprejema sam. S tem pa odgovornost za svoj položaj prenaša na druge, s čimer dodatno opravičuje svojo neaktivnost in neodločnost. 

Dodal bi samo, da kljub temu, da se nisem dosti naučil, sem vseeno vesel, da sem izkoristil priložnost, ki mi je bila ponujena, saj mi je prinesla neka nova spoznanja oziroma potrdila že obstoječa prepričanja.  

Že na splošno se držim tega, da če obstaja priložnost, jo vsekakor poskušam izkoristi.